Se mal slikc :)

Bukit Lawang ... otroci ze od mejhnega v stiku z naravo, zivalmi ... boga muca ;)
Inglis are perfekt

Se ena s trekinga (spiramo umazanijo s cunj)Our treking teamYogjakarta - lutkeKer je od kere? ... ugibiteNajina soba (2 luni)Iste k maskaChill out pred templji Prambanana
Buda Ursa
Buda Spela

Djogdja

Yogyakarta. Osrednja Java. Mestece, v katerem se hitro udomacis:) V bistvu je ena redkih njegovih napak le neeeeskooooncnaaaa pot do nje:) Ker sva se z letali kar malo razvadlili, sva pac morali sprobat se mal druga indonezijska prevozna sredstva. Ceprov je letalska mreza v indoneziji tako gosta kot nasa avtobusna, karte se prodajajo kot po maslu, vse razprodano ze teden vnaprej, s tem da so leti v dolocen kraj skoraj vsako uro, v pomembnejse pa celo na pol ure. Tudi letalisce je na prvi pogled kot avtobusna postaja, z malo trznico zraven...svasta:) in to ne kr eno, ampak v Jakarti:) Ko torej med milijon domacimi letalskimi druzbami izberes najprimernejso/najugodnejso/najmanjkrat stmoglavljeno(joke;)) potem si v uri ali dveh na drugem koncu indonezije, udobno in brez komplikacij:)
No, pa ker nisva prsle sam luksuz uzivat, ni blo nc narobe z izbiro busa za nocno voznjo do Yogyakarte. 12ur, spanje, svezina, lepa pokrajina....Yea, right;) No, pa sej ce zdej gledam nazaj je blo cist kul, smesno, sam ponoci je bla mal kriza.
Priznam. Sem scurkofob:) Bus se je premikal. Pa ne po cesti...tu je bil precej pocasnejsi, kot pa znotraj...vse je migalo, kamorkoli si se obrnil si videl ene 3 scurke, po tleh, po stolih, po policah... :S :S :S jaoooo:) In pol se psiha naredi svoje. Se Urso je mal matral, do take ogabe si pac tezko ravnodusen:) Men se pa se zdej mal zelodec obrne ce pomislm... Ampak cesar ne vids, ne boli...sem se potrudila cimprej zaspat, v upanju da kljub lezenju po ruzakih na cloveka ne gredo in da so na prejsnji postaji vsi izstopili, sem po ene 2 urah vsa zakrcena zaspala... ne, ni smesn! :P Zjutraj se zbudiva in po 15 urah med rizevimi polji in palminimi oazami pripeljeva v Djogdjo:) Se po hitrem postopku posloviva od nocnih prijateljckov in v center. In kaj je lepsega kot to, da se po mukah zaves, da ni bilo zaman:)
Djogdja je res super. Lonely Planet naju pripelje do guesthousa, zadnja soba...ok vzameva. Takoj v avli prvi slovenci na poti, kasneje ugotoviva da nas je kr precej iz podalpske dezelice, ki smo se zasidrali tu:)
Guesthouse Losmen Setia Kawan in soba pa mmmm:) Morva nardit mal reklame, ker je tooook hud:) Ves je umetnisko poslikan, vsaka soba v drugem stilu, osebje prijazno, kava caj nonstop na voljo, net, terasica za chillout, blizu vsega in mirno, ter predvsem cistoooo(nc ne miga;)), aja pa budget;)
Greva en krogec po mestu, si ogledava izdelavo tradicionalnih usnjenih lutk za sencne predstave ter izdelavo batika, tipicnega blaga, barvanega z voskom. Zvecer pa ogled predstave z lutkami...hmmm...zanimivo:)
Dons pa takoj zjutri pot pod noge, do sultanove palace. Cist hudo, Yogyakartski sultan se skoz zivi tam, pa tud prejsnji so mel kr zanimiva zivljenja, notr si ogledava se nastop gamelan orkestra, ampak ker predolgo teh tolkal(ksilofon, posode, bobni, ropotulce) itak ne mors poslusat, greva naprej, se do enega gradu ter mimo bird marketa do busa za Prambanan.
Prambanan je kompleks hindujskih templjev iz 9. stoletja nekoliko izven Djogdje. Fuuul lepo...dokazni material sledi:)
Dons se mal uzivava v mestu, na njamiii vecerjo in po lokalni trznici gor in dol;)
Jutri sibava na vulkan Bromo. Komiiiiiiiii cakavaaaa:)) s kraterja pa dirket na Baliiii.
Do takrat pa lepe Java pozdravcke domov:*

Slikce :)

Gorgetown ... Penang
Plazica na Penangu ... na soncu je blo cist prevroce ... 40st
No comment ... k da grem v hribe
No comment again (oprava za na modrega dirkaca)
Najvecji malezijski budisticni tempelj (pa to nism jst)
Wellcome to Malaysia
To sva si od nekdaj zeleli ... jejmo z rokami z bananinih listov... indijska restavracija Penang
My relative
V riksi ... na poti na letalisce ... Medan Sumatra
Bukit Lawang ... international hangout zvecer

Whatevr

Bagus

= excellent =)

I Tarzan, you Jane, we eat bananas...tole je pa bla taprava dzungla zadnjih nekaj dni.
Najprej celodnevno potovanje s Penanga...5 ur na trajektu, kjer ti tudi kombinezon ne bi pomagal..10st.C...obe zaviti v spalke...jst tudi cez obraz =) 2 big ice cubes arrived in Medan....po carinskih obveznostih, ki so kot vse ostalo bolj texaske, je sledilo hitro menjaanje avtobusov, kombijev,...s tretjim sva se le odpeljale do Bukit Lawang...voznja...hmmm...zanimiva izkusnja...cesta, ki si tega imena niti ne zasluzi...s polmetrskimi luknjami, luzami, poleg tega pa smo v majhen kombi, v katerem bi normalno sedelo 8 ljudi, natlacili pol vasi, okrog 15ljudi...kaksnega tudi na streho =) po 3 urah smo le prispeli v Bukit Lawang. Hitro v guesthouse, brez komplikacij v temi in dezju...hiter 'tus'...ja, treba se je blo polivat s kanglico... in vecerja. V teh odrocnih krajih so guesthousi res cel meeting point...klepet z drugimi turisti in kasneje z domacini, kar se je z ucenjem indonezijskega slovarcka in z zamenjavo za slovenske besede, ter ucenjem naravne tradicionalne medicine, ob kitari in neskoncnem smehu zavleklo v noc. Utrujeni se zavijeva v spalke...in se zasanajava v misel na treking naslednjega dne.Zjutraj zapakirava vodo in sprej proti komarjem in ze smo na poti v druzbi dveh vodicev in dveh fincev. Super druzba;) Najprej spoznavanje flore in favne (katere veliko sva spoznali ze v najini sobi=)...Spela's favourite:velik scurek v umivalniku:S hehe)...zvedli sva tudi katera rastlina pozdravi katero rano, katera je dobra za srcno-zilni sistem, za kozo(baje bi se morale mazat z malimi scurki...hmmm...don't think so...bova raj vztrajali pri domacih kremcah;)),...aja pa tut rak ni problem za lokalne zdravilce.
Po dobri uri hoje po ozkih poteh se na vrhu drevesa nekaj premakne...z najlesimi ocmi nas vse pogleda mlada orangutanka...zivljenje orangutanov je prov zavidanja vredno...samo pocivajo, jejo sadje na drevesu(in to ne katerokoli, prav huda dieta z rambutani, bananami, samo eksotiko...), gradijo gnezda za svoj pocitek in se pocasi selijo po dzungli... To orangutanko smo okrog 10ih ujeli v fazi prebujanja =) Le nekaj korakov anprej nas z drevesa gleda se en orangutan. Ta je bil pa cel maneken. Prisel je na vejo dober meter stran od nas in poziral fotoaparatom z vseh strani. Kok so to najboljse, lustne zivali...bi kar kaksno domov odnesla, sam k se majo tukaj res fino.
Potem pa je prisel prov hud trening. Gor in dol v ozke soteske po spolzkih poteh. Velikokrat je bila lijana edina opora...in smo padali;)
Nekaj krajsih postankov za prigrizek, rambutan, male banane in mandarine. Ob vecjem potoku pa kosilo...na bananinih listih postrezen zelenjavni riz, z domacimi arasidi, neko peceno korenino in za sladico ananas. Po kosilu krajsi pocitek...prov nobenmu se ni dal premaknit, se posebej zato, ker ce si pogledal levo in desno, si videl strmo pobocje...Pa je blo vseen treba it...po vse skupaj 12 km prehojene 'poti', strmih vzponih(po moje ene 800m visinske razlike), 6 ur hoje in vratolomnimi spusti, smo vsi blatni(ampak res blatni) prisli do reke; vsi smo kar v oblekah poskakali v vodo pol pa v gumah prirejenih v raft, po 15 minutah priplavali direktno pred guesthouse. Minuto kasneje se je ulilo, ampak res ulilo...15min sem stala pod tusem in spirala vse blato s sebe..nato pa topel kakav pa se pocutis, kot bi se se enkrat rodil=)
Standard zvecer...blebetanje za mizo, menjavanje kozarcev in kroznikov, spoznavanje ostalih popotnikov in njihovih izkusenj. Kasneje smo se le premaknili v nek drug bar, ki je znan po tem, da domacini zvecer kej zapojejo...in res so=) To so bli smehi =))...vsaka druga pesem je biznis-song, priredba enga znanga komada, sam da je besedilo o trekingu v Bukit Lawangu...in to se itak na vse rima;)...posneto s fotoaparatom...boste vidl doma...no, tko se je vecer zavlekel v noc, ampak naslednji dan sva si itak vzele cist u izi. Jutranja kava, branje knjige ob reki, papajin sok, opazovanje domacinov, katerim je reka res life, non stop v vodi, od igre otrok do pranja perila in turisticnega raftinga....skratka lets enjoy it =)
Kratek sprehod cez celo vas, nato pa sva se skupaj s Fincema podale do netopirjeve jame, ki je par km stran. Smo bli kr pogumni, da smo se v luknjo podali z dvema malima svetilkama na vzigalniku. No, ampak sva se zivi, pa tut nekaj netopirjev smo uspeli vidt. Po zasluzenem obilnem kosilu je sledil najlepsi popoldanski spanec=) Potem pa spet standard; vecer ob reki, knjigi, pogovorih, sadju, kitari, cela vas se je zbrala pr nasem guesthousu, tko da je blo res super.
Danes zjutraj pa spakirava, se posloviva od dzungle in se podava v...dzunglo...mestno dzunglo - Medan, 3. njvecje indonezijsko mesto. Texas na kvadrat, komej cakava da uideva. Jutri na Javo.

Chill out :)

Sonce, morje, plus40, pescena plaza, midve edini tok nori, da se praziva pod slamnatim sencnikom, z mozgani na off in... kakadujem in opico na strazi :)
To je pa tut vse;) nobenih katarz dons;)
Sva pa spoznali ful zanimive ljudi, tle se res lahko zapricas z vsemi, vsi govorijo anglesko, od malih pikic z 'Hello miss, vat jor nom?' do metuzalemskih atov na busu, ki ti razlozijo vse o tem, kako se kot turist znajti v mestu ter delijo veliko 'uporabnih' lokalnih nasvetov :) Vmes pa seveda vsi ostali. Tu na Penangu je pravo nasprotje Indonezije, ki sva jo do sedaj spoznali (se pustiva presenetit v prihodnjih tednih;)), vsi so prijazni, nevsiljivi, vedno pripravljeni pomagati...mal cudn pogledas al pa ne znas skuterja startat;), pa se ze od nekod zaslisi 'evritin ok, miss?'.
Pa se par cvetk, ki sva jih slisali danes od DJja v lokalu: The beer is cheaper than petrol. Drink more, drive less :D
Todey its jazz, yesterday it was rock... tomorrow...tomorrow...I don't know :)

Nc, jutri odhajava nazaj v Indonezijo, v Medan in takoj naprej v Bukit Lawang, orangutani verjetno ze nestrpno pricakujejo najino druzbo;) Dzungla, net bolj fantazija kot resnicnost, tako da se oglasiva cez par dni...

Zapecene pozdravcke domov :* :*

Kam vse te zanese pot...

Torej...uf...dolg casa se nisva oglasili:)
En razlog je zagotovo pomanjakanje casa, prenatrpanost urnika, drugi pa da takrat, ko sva imeli cas, ni bilo inspiracije, ker sva bili na pol mrtvi od vsega prekladanja sem in tja, z 200kg ruzaki na hrbtu. Ampak zdaj, po 5 dneh, je izkupicek tak: 7 drzav, 6 razlicnih prevoznih sredstev, 60 potovalnih ur in prevec kilometrov.
No, pa lepo pocasi;)
Prvo noc sva preziveli na vlaku za Munchen, od koder sva leteli proti Qatarju. Letalisce v Dohi je mala kopija tistega v Damasku in popolno nasprotje tipicnemu evropejskemu. Islam se zacuti ze ob pristanku. V bistvu sva po par budisticnih letih ze kr mal pogresali:) Nafta pa itak dela iz Qatarja se posebno cudo...po videnemu se definitivno splaca vrnit...enkrat ko bodo vse nacrtovane mnogonadstropnice koncane;) Iz Dohe letiva naprej, naslednja postaja Singapur in zadnja Jakarta. EPP;) : Qatar airways je bil supeeeer, kolikor je ze mogoce na tako dooooolgi poti;)
Sreca v Jakarti ni bila ravno na najini strani, zaradi poznega prihoda namrec nisva uspeli prit do letalske karte za sever Sumatre, tako da sva morali se en dan pocakati v Jakarti. Iz istega razloga so bila tudi okoliska prenocisca zasedena. In posledica je bila...spanje na letaliscu:) Najprej sva se malo smilili sami sebi, ampak ko sva se koncno udobno namestili na eno izmed klopc in ruzake na vse mozne nacine privezali k njej, ni bilo nobene moznosti, da bi naju kaj prikrajsalo za spanec;) In konc koncev je bil ta prov kul:) Kot da je blo kej druzga za pricakovat po 60urah letal in drugih prevoznih sredstev.
Koncno sva docakali letalo do Sumate, destinacija:Medan, tretje najvecje mesto Indonezije. Ze na letaliscu spoznava prijazno domacinko, ki je bila vsa vesela, da lahko malo povadi svojo anglescino:) Tako sva dobili prevoz do hotela. Mesto je res cisti Texxxas (kaksna kanalizacija je brez pokrova, bo Ursa seznanjala s podrobnostmi;)) Po teeezkoooo pricakovanem tusu, zaspiva kot ubiti. Zjutraj do ticketoffica za trajekt...odhod cez pet minut. Laufava po prtljago v hotel in GREMO:) 6 ur PREMETAVANJA po valovih in ze smo v Maleziji, otocku Penangu. Ze prvi vtis je bil zakon. Mesto res lepo, cisto(relativno;)) in mesanica vseh mogocih kultur in ver. Najprej zaideva v Litlle India... vonj po curryju, midve pa sestradani. Koncno sva uresnicili zelje in jedli z rokami, pa naju ni nihce cudno gledal:) Spanje bl tko-tko, cist prevroceee:) Zjutraj najdeva sobo s klimo, v upanju po boljsi noci(vsaj manj ko 40stopinj;)). Ker naju nihce ni hotel peljati po otoku, se je bilo treba znajti:) Sposodiva si Modrega dirkaca:) Anze hvala za vse instrukcije, so bile uspesne, danes sva res zavladali cestam;) Pazte se me, ko pridem domov, Skuter je moj:) Odpeljali sva se na nekaj km oddaljen budisticni tempelj, najvecji v Maleziji, pozdravili najinega big happy buda statue in fiuuuu dol na trznico, kjer se najeva ze dolgo pricakovanih papaj, anasov, kivijev, mangov... njamiiii :D Popoldne pa se po mestu, najprej indijski hindujski tempelj, nato kitajski tempelj in islamska moseja, muzej, nauzijeva se se tipicne malezijske arhitekture in z vsakim trenutkom dojemava, da bi nama bilo neskooooncnooo zal, ce bi ta bisercek med otoki izpustili:)
Ostaja nama cas, zato se malo na Modrega dirkaca in hop okoli mesta...isceva Starbucks, ki sva ga videli na poti domov s templja;) Po kaksni uri in neskoncega krozenja, malo povprasava in ga najdeva...verjetno na zadnji mozni ulici, ki je se nisva prevozili;) Ledena kava je odtehtala vse;) V hoteeeel, umivanje in takoj online:)

Se tipkamo, slisimo...v glavnem, se takoj ko prideva do neta kaj oglasiva:)

Lupckeeee vsem :*****

Spela&Ursa