Djogdja

Yogyakarta. Osrednja Java. Mestece, v katerem se hitro udomacis:) V bistvu je ena redkih njegovih napak le neeeeskooooncnaaaa pot do nje:) Ker sva se z letali kar malo razvadlili, sva pac morali sprobat se mal druga indonezijska prevozna sredstva. Ceprov je letalska mreza v indoneziji tako gosta kot nasa avtobusna, karte se prodajajo kot po maslu, vse razprodano ze teden vnaprej, s tem da so leti v dolocen kraj skoraj vsako uro, v pomembnejse pa celo na pol ure. Tudi letalisce je na prvi pogled kot avtobusna postaja, z malo trznico zraven...svasta:) in to ne kr eno, ampak v Jakarti:) Ko torej med milijon domacimi letalskimi druzbami izberes najprimernejso/najugodnejso/najmanjkrat stmoglavljeno(joke;)) potem si v uri ali dveh na drugem koncu indonezije, udobno in brez komplikacij:)
No, pa ker nisva prsle sam luksuz uzivat, ni blo nc narobe z izbiro busa za nocno voznjo do Yogyakarte. 12ur, spanje, svezina, lepa pokrajina....Yea, right;) No, pa sej ce zdej gledam nazaj je blo cist kul, smesno, sam ponoci je bla mal kriza.
Priznam. Sem scurkofob:) Bus se je premikal. Pa ne po cesti...tu je bil precej pocasnejsi, kot pa znotraj...vse je migalo, kamorkoli si se obrnil si videl ene 3 scurke, po tleh, po stolih, po policah... :S :S :S jaoooo:) In pol se psiha naredi svoje. Se Urso je mal matral, do take ogabe si pac tezko ravnodusen:) Men se pa se zdej mal zelodec obrne ce pomislm... Ampak cesar ne vids, ne boli...sem se potrudila cimprej zaspat, v upanju da kljub lezenju po ruzakih na cloveka ne gredo in da so na prejsnji postaji vsi izstopili, sem po ene 2 urah vsa zakrcena zaspala... ne, ni smesn! :P Zjutraj se zbudiva in po 15 urah med rizevimi polji in palminimi oazami pripeljeva v Djogdjo:) Se po hitrem postopku posloviva od nocnih prijateljckov in v center. In kaj je lepsega kot to, da se po mukah zaves, da ni bilo zaman:)
Djogdja je res super. Lonely Planet naju pripelje do guesthousa, zadnja soba...ok vzameva. Takoj v avli prvi slovenci na poti, kasneje ugotoviva da nas je kr precej iz podalpske dezelice, ki smo se zasidrali tu:)
Guesthouse Losmen Setia Kawan in soba pa mmmm:) Morva nardit mal reklame, ker je tooook hud:) Ves je umetnisko poslikan, vsaka soba v drugem stilu, osebje prijazno, kava caj nonstop na voljo, net, terasica za chillout, blizu vsega in mirno, ter predvsem cistoooo(nc ne miga;)), aja pa budget;)
Greva en krogec po mestu, si ogledava izdelavo tradicionalnih usnjenih lutk za sencne predstave ter izdelavo batika, tipicnega blaga, barvanega z voskom. Zvecer pa ogled predstave z lutkami...hmmm...zanimivo:)
Dons pa takoj zjutri pot pod noge, do sultanove palace. Cist hudo, Yogyakartski sultan se skoz zivi tam, pa tud prejsnji so mel kr zanimiva zivljenja, notr si ogledava se nastop gamelan orkestra, ampak ker predolgo teh tolkal(ksilofon, posode, bobni, ropotulce) itak ne mors poslusat, greva naprej, se do enega gradu ter mimo bird marketa do busa za Prambanan.
Prambanan je kompleks hindujskih templjev iz 9. stoletja nekoliko izven Djogdje. Fuuul lepo...dokazni material sledi:)
Dons se mal uzivava v mestu, na njamiii vecerjo in po lokalni trznici gor in dol;)
Jutri sibava na vulkan Bromo. Komiiiiiiiii cakavaaaa:)) s kraterja pa dirket na Baliiii.
Do takrat pa lepe Java pozdravcke domov:*