= excellent =)
I Tarzan, you Jane, we eat bananas...tole je pa bla taprava dzungla zadnjih nekaj dni.
Najprej celodnevno potovanje s Penanga...5 ur na trajektu, kjer ti tudi kombinezon ne bi pomagal..10st.C...obe zaviti v spalke...jst tudi cez obraz =) 2 big ice cubes arrived in Medan....po carinskih obveznostih, ki so kot vse ostalo bolj texaske, je sledilo hitro menjaanje avtobusov, kombijev,...s tretjim sva se le odpeljale do Bukit Lawang...voznja...hmmm...zanimiva izkusnja...cesta, ki si tega imena niti ne zasluzi...s polmetrskimi luknjami, luzami, poleg tega pa smo v majhen kombi, v katerem bi normalno sedelo 8 ljudi, natlacili pol vasi, okrog 15ljudi...kaksnega tudi na streho =) po 3 urah smo le prispeli v Bukit Lawang. Hitro v guesthouse, brez komplikacij v temi in dezju...hiter 'tus'...ja, treba se je blo polivat s kanglico... in vecerja. V teh odrocnih krajih so guesthousi res cel meeting point...klepet z drugimi turisti in kasneje z domacini, kar se je z ucenjem indonezijskega slovarcka in z zamenjavo za slovenske besede, ter ucenjem naravne tradicionalne medicine, ob kitari in neskoncnem smehu zavleklo v noc. Utrujeni se zavijeva v spalke...in se zasanajava v misel na treking naslednjega dne.Zjutraj zapakirava vodo in sprej proti komarjem in ze smo na poti v druzbi dveh vodicev in dveh fincev. Super druzba;) Najprej spoznavanje flore in favne (katere veliko sva spoznali ze v najini sobi=)...Spela's favourite:velik scurek v umivalniku:S hehe)...zvedli sva tudi katera rastlina pozdravi katero rano, katera je dobra za srcno-zilni sistem, za kozo(baje bi se morale mazat z malimi scurki...hmmm...don't think so...bova raj vztrajali pri domacih kremcah;)),...aja pa tut rak ni problem za lokalne zdravilce.
Po dobri uri hoje po ozkih poteh se na vrhu drevesa nekaj premakne...z najlesimi ocmi nas vse pogleda mlada orangutanka...zivljenje orangutanov je prov zavidanja vredno...samo pocivajo, jejo sadje na drevesu(in to ne katerokoli, prav huda dieta z rambutani, bananami, samo eksotiko...), gradijo gnezda za svoj pocitek in se pocasi selijo po dzungli... To orangutanko smo okrog 10ih ujeli v fazi prebujanja =) Le nekaj korakov anprej nas z drevesa gleda se en orangutan. Ta je bil pa cel maneken. Prisel je na vejo dober meter stran od nas in poziral fotoaparatom z vseh strani. Kok so to najboljse, lustne zivali...bi kar kaksno domov odnesla, sam k se majo tukaj res fino.
Potem pa je prisel prov hud trening. Gor in dol v ozke soteske po spolzkih poteh. Velikokrat je bila lijana edina opora...in smo padali;)
Nekaj krajsih postankov za prigrizek, rambutan, male banane in mandarine. Ob vecjem potoku pa kosilo...na bananinih listih postrezen zelenjavni riz, z domacimi arasidi, neko peceno korenino in za sladico ananas. Po kosilu krajsi pocitek...prov nobenmu se ni dal premaknit, se posebej zato, ker ce si pogledal levo in desno, si videl strmo pobocje...Pa je blo vseen treba it...po vse skupaj 12 km prehojene 'poti', strmih vzponih(po moje ene 800m visinske razlike), 6 ur hoje in vratolomnimi spusti, smo vsi blatni(ampak res blatni) prisli do reke; vsi smo kar v oblekah poskakali v vodo pol pa v gumah prirejenih v raft, po 15 minutah priplavali direktno pred guesthouse. Minuto kasneje se je ulilo, ampak res ulilo...15min sem stala pod tusem in spirala vse blato s sebe..nato pa topel kakav pa se pocutis, kot bi se se enkrat rodil=)
Standard zvecer...blebetanje za mizo, menjavanje kozarcev in kroznikov, spoznavanje ostalih popotnikov in njihovih izkusenj. Kasneje smo se le premaknili v nek drug bar, ki je znan po tem, da domacini zvecer kej zapojejo...in res so=) To so bli smehi =))...vsaka druga pesem je biznis-song, priredba enga znanga komada, sam da je besedilo o trekingu v Bukit Lawangu...in to se itak na vse rima;)...posneto s fotoaparatom...boste vidl doma...no, tko se je vecer zavlekel v noc, ampak naslednji dan sva si itak vzele cist u izi. Jutranja kava, branje knjige ob reki, papajin sok, opazovanje domacinov, katerim je reka res life, non stop v vodi, od igre otrok do pranja perila in turisticnega raftinga....skratka lets enjoy it =)
Kratek sprehod cez celo vas, nato pa sva se skupaj s Fincema podale do netopirjeve jame, ki je par km stran. Smo bli kr pogumni, da smo se v luknjo podali z dvema malima svetilkama na vzigalniku. No, ampak sva se zivi, pa tut nekaj netopirjev smo uspeli vidt. Po zasluzenem obilnem kosilu je sledil najlepsi popoldanski spanec=) Potem pa spet standard; vecer ob reki, knjigi, pogovorih, sadju, kitari, cela vas se je zbrala pr nasem guesthousu, tko da je blo res super.
Danes zjutraj pa spakirava, se posloviva od dzungle in se podava v...dzunglo...mestno dzunglo - Medan, 3. njvecje indonezijsko mesto. Texas na kvadrat, komej cakava da uideva. Jutri na Javo.
petek, 11. julij 2008
Bagus
Avtor Urša ob 05:45
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
0 komentarji:
Objavite komentar